V Sloveniji prostitucija ni več obravnavana kot prekršek, razen v primerih, ko nekdo na neprimeren, vsiljiv način ponuja svoje spolne usluge na javnem mestu in s tem vzbuja zgražanje okolice. Zvodništvo, siljenje v prostitucijo in trgovanje z ljudmi pa so kazniva dejanja in so sodno preganjana.

Trgovanje z ženskami in otroki z namenom spolnega izkoriščanja je v Sloveniji zelo slabo raziskano. Ta fenomen je v zadnjih letih močno v porastu na Balkanu in državah, ki ga obkrožajo, vključno s Slovenijo, ki stoji na tako imenovani »balkanski poti«. Okoliščine, ki prispevajo k temu, so vključno z brezposelnostjo, pomanjkanjem možnosti v izvorni državi, zmotno predstavo o možnostih v tujini, civilnim in etničnim nasiljem tudi obstoj poroznih mednarodnih meja, korupcija in nezmožnost kaznovanja trgovcev z ljudmi. Slovenija je v krogu trgovanja predvsem tranzitna država, vedno bolj pa postaja tudi ciljna in v nekaterih primerih tudi država izvora.

Slovenija je kot tranzitna država za trgovce z ljudmi del »balkanske poti«, ki jo uporabljajo organizirane kriminalne združbe. Žrtve iz vzhodnoevropskih držav (največkrat Ukrajine, Romunije in Moldavije) vstopajo v Slovenijo preko Madžarske, žrtve z Balkana pa preko Hrvaške. Ponavadi prečkajo slovenske meje legalno, z originalnimi ali ponarejenimi dokumenti. Če prispejo brez dokumentov, pa trgovci uporabijo manjše in skrite mejne prehode za obmejni promet. Največkrat so namenjeni v Italijo.

Slovenija je prav tako tudi država cilja. Število oglasov za spolne usluge v slovenskih časopisih in revijah in tudi število masažnih salonov ter nočnih klubov je v porastu. Oglasi lahko vključujejo usluge žensk, ki so pravzaprav žrtve trgovanja z ljudmi, saj je nadzor nad vsebino teh oglasov in dejanskimi uslugami ali pomanjkljiv ali pa ga sploh ni. Podobno je z nočnimi klubi – po ocenah nevladnih organizacij je v Sloveniji prek sedemdeset nočnih klubov, ki ponujajo spolne storitve. V teh lokalih delajo ženske iz Ukrajine, Moldavije, Rusije, Češke, Slovaške, Bolgarije in Romunije ter nekaj iz Kosova, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške, vendar ni jasno, koliko od teh deklet je bilo prodanih. Še posebno koncentracijo bordelov in barov izkazujejo mejna področja – po podatkih Društva Ključ so v Sloveniji področja tveganja predvsem Murska Sobota, Maribor, Celje, Slovenj Gradec, Krško in Brežice, Nova Gorica, Kranj in Jesenice. Po podatkih slovenske policije je cena, ki je v Sloveniji običajno plačana za pripeljano žensko, med 1000 in 3000 evrov.

Podatki različnih virov kažejo, da je Slovenija tudi država izvora v procesu trgovanja z ženskami. Glede na oceno lokalnih nevladnih organizacij je dežela izvora za okrog sto slovenskih deklet in žensk. Največkrat so bile še kot mladoletne prodane v zahodnoevropske države, kot so Italija, Španija, Nizozemska in Nemčija.