Leto 2007 je bilo za Majo zelo težko, saj je prekinila dolgoletno partnersko zvezo in ostala brez denarja ter stanovanja. Septembra se je preselila k prijatelju Petru, ki ji je obljubljal pomoč. Večkrat ju je obiskal Petrov prijatelj Franc, ki ji je takoj ponudil delo v stričevi restavraciji v Nemčiji. Maja je srečna razmišljala o tem, kako si bo končno lahko uredila življenje. Franc jo je obvestil, da jo bo njegov stric v kratkem poklical. Naslednji dan jo je poklical možakar, ki je v okorni slovenščini rekel, da jo bo počakal na avtobusni postaji v Frankfurtu, o delu in plačilu pa se bosta zmenila tam. Franc je organiziral prevoz in ji razložil, da bo pot plačal stric. V Frankfurt je prišla v zgodnjih jutranjih urah, neprespana in z bolečinami v križu. Ko je izstopila, je na pločniku takoj zagledala »strica«. Bil je prijazen, vozniku je plačal njeno vozovnico, potem pa jo je popeljal k avtomobilu, kjer ji je razložil, da se bosta najprej odpeljala do mesta, kjer bo delala.

Ko sta se pripeljala do nizkih blokov, se je možakar iz prijaznega strica prelevil v krutega moškega. »Delala boš v stanovanju in vedi, da ne boš nikoli sama.«Maja je ugovarjala, da se niso tako zmenili, vendar ji je bilo kmalu jasno, da so jo prevarali. Toliko prisebnosti je še zmogla, da je v trenutku 'stričeve' nepazljivosti skrila svoje dokumente v fontano, ki je stala na dvorišču pred blokom. Ko je zahteval, naj mu izroči dokumente, mu je odgovorila, da jih je izgubila. Nato sta se odpeljala in se po slabi uri vožnje ustavila pred hišo. Takoj, ko je vstopila, je ugotovila, da je prišla v bordel. Razkazal ji je sobe, vsaka je bila pobarvana v drugo barvo in kičasto urejena. Grozno se je počutila, saj še vedno ni mogla verjeti, v kakšno past se je ujela. S še zadnjimi atomi močmi se je skušala upreti. Možakar jo je močno stisnil za zapestje in ji dal jasno vedeti, kaj jo čaka, če ne bo ubogala. Nato jo je odpeljal nazaj v stanovanje.

Naslednje jutro je prišel ponjo in skupaj sta odšla v trgovino z erotičnim perilom. Ko sta se vrnila v stanovanje, se je besno spravila nad perilo, ga trgala in cefrala. Ko je 'stric' opazil, kaj je storila, jo je neusmiljeno pretepel in takrat je dojela, da je padla v kremplje človeka, ki je sposoben vsega. V stanovanju ni bila sama, bivališče in delovni prostor je delila s še štirimi dekleti. Tri so bile z območja nekdanje Jugoslavije, ena je bila Nemka, le ona je bila Slovenka. Mobilni telefoni so ves čas zvonili, stranke so klicale, dekleta pa so mirno odgovarjala na najrazličnejša vprašanja: stranke so želele vedeti, kakšne so, kaj ponujajo, kakšne so cene.

Maja je bila že dva meseca ujeta v majhnem stanovanju nekje v Frankfurtu in nič ni kazalo, da se bo kdaj lahko rešila. Bila je brez denarja, brez možnosti, da bi ušla. Moški so storitev vedno plačali prej, , denar pa so dekleta morala takoj položiti v skrinjico. Na listu papirja ob skrinjici je bil napisan urnik, razpored dela z imeni deklet. Na ta papir so zapisovala zneske, ki so jih polagala v skrinjico. Hrano in ostale potrebščine so plačevale z drobižem, ki jim ga je 'stric' velikodušno odmeril. A v trgovino same niso smele. Ko so kaj potrebovale, so morala prositi 'strica', ki jim je včasih ustregel, drugič ne.Nekega dne se je 'stric' pojavil na vratih in ji rekel, da jo bo za 14 dni odpeljal v bordel v središču mesta. Tam je morala delati za njegove prijatelje.

Minila je jesen, zima, prišla je pomlad. Maja se je zavedela, da mora tvegati. Zbrala je pogum in pobegnila. Vedela je, kaj jo čaka, če ji pobeg ne uspe. Skozi vhodna vrata ni bilo mogoče pobegniti, saj so bile tam nameščene kamere. Izbrala si je najmanj prehodni del hiše in skočila skozi visoko pritlično okno, ki se je nahajalo nad velikimi zabojniki za smeti, kamor je pred tem odvrgla oblačila in odeje, nato pa skočila še sama.