Spolno izkoriščanje v komercialne namene vključuje pornografijo, prostitucijo in trgovino z ženskami in dekleti. Ocenjujejo, da je vsako leto najmanj 800.000 žensk in otrok preprodanih čez mednarodne meje.

Prisilna prostitucija se večinoma ne dogaja na očeh javnosti, saj je skrita v neoznačenih bordelih in privatnih stanovanjih, marsikdaj pa tudi v lokalih, kot so nočni klubi, masažni saloni in wellness centri. Najobičajnejša pot za trgovce z ljudmi poteka od Vzhoda proti Zahodu, vendar pa so lahko žrtve odpeljane iz katerekoli v katerokoli državo ali znotraj nje. Največ prisilne prostitucije se dogaja v najrevnejših državah, saj so tam dekleta in ženske zaradi pomanjkanja ekonomskih alternativ bolj ranljive in dovzetne za ukane, ki se jih poslužujejo trgovci z ljudmi.

Žrtev lahko postane kdorkoli. V Sloveniji so najbolj ranljive osebe stare med 14 in 18 let zaradi prehoda v srednjo šolo in razvojnega obdobja, kjer je veliko poskusov po samostojnem življenju, vendar pa tudi ogromno pomanjkanja življenjskih izkušenj. V vsesplošni ekonomski krizi pa so ranljive tudi starejše osebe, ki so ostale brez zaposlitve. Za preživetje so pripravljene marsikaj storiti, pa čeprav se podajajo v rizične situacije. Osebam, ki so prisiljene v prostitucijo, so kratene osnovne človekove pravice, kot so varstvo človekove osebnosti in dostojanstva, svobode gibanja, pravica do zasebne lastnine, pravica do osebnega dostojanstva in varnosti, pravica do zasebnosti, do izbire, ... Preživele žrtve poročajo o vsakodnevnem fizičnem in psihičnem mučenju. Pogosto so popolnoma izolirane, ustrahovane, prisilno drogirane in fizično ter spolno izkoriščane tudi s strani svojih »šefov«. Ker si ne smejo izbirati strank (kot prostitutke, ki to počnejo prostovoljno), morajo početi tudi stvari, ki jih sicer ne bi. Mnoge preživljajo resne čustvene travme, ki vključujejo simptome posttravmatičnega stresa. Ves čas so v veliki nevarnosti zaradi spolno prenosljivih bolezni, mnoge od njih pa morajo tudi večkrat splaviti v izjemno slabih higienskih razmerah. Marsikatera žrtev zaradi brezizhodnosti položaja naredi samomor.

O trgovcih z ljudmi še vedno vemo zelo malo. Po podatkih policije je trgovanje zelo redko izvajano le s strani posameznikov – največkrat predstavljajo le del organizirane skupine ljudi, ki ima pogosto mednarodne povezave. Dandanes je v tem poslu prisoten nov trend, tako imenovana feminizacija: v preteklosti je bila večina trgovcev z ljudmi moškega spola, dandanes pa se je ta trend spremenil – zdaj kriminalne skupine vključujejo tudi ženske, ki imajo odločilno vlogo še posebej pri rekrutiranju, saj jim potencialne žrtve prej zaupajo.

Metode, ki jih uporabljajo trgovci, so različne. Običajne vzorce, ki jih uporabljajo za novačenje žensk iz vzhodne Evrope in balkanskih držav v Slovenijo, lahko na grobo opišemo kot:

-   zavajanje preko ponudb za delo, kjer ni omenjeno, da gre za delo v spolni industriji (au-pair, delo v gospodinjstvu, fotomodeli);

-   zavajanje preko medijskih objav, ki obljubljajo velike zaslužke;

-   zavajanje preko ponudb za delo v zabavni industriji in plesu;

-   zavajanje preko ženitnih ponudb;

-   zavajanje glede pogojev, pod katerimi se bodo ženske prostituirale.

Loverboyi

V zadnjem času je v splošnem najbolj učinkovita metoda novačenja, ki jo uporabljajo trgovci z namenom zapeljevanja mladih deklet v Sloveniji, scenarij tako imenovanega loverboya, ki dekle čustveno preslepi. Ta izgleda tako: loverboyi so navadno čedni, lepo oblečeni, s polnimi denarnicami in dobrim avtom, zapeljujejo pa mlada dekleta v nočnih klubih, diskotekah in pubih ali tudi v bližinah šol. Z njimi vzpostavijo ljubezenski odnos, ki traja dlje časa. Loverboyi jih vozijo na potovanja in izlete po Sloveniji in nato še v tujino. Tam jim razvajajo in kupujejo oblačila. Vsakič, ko prideta na predvideno destinacijo, ona spoznava njegove prijatelje. V resnici pa so to zvodniki, ki si ogledujejo »robo«, ki jo je pripeljal. Ko pride do dogovora, jo spet pelje na izlet, potem pa jo enostavno pusti tam. Kupci žrtvi ponavadi kar takoj povejo, da jo je njen domnevni fant prodal, in jo odpeljejo. Seveda se dekleta uprejo, a novi lastniki odpor hitro zlomijo. Načinov je več: eden je ekstremno fizično nasilje, obstajajo pa tudi primeri z večdnevnimi skupinskimi posilstvi. Nedavno je bil na sodišču obravnavan primer slovenskega loverboya, ki je na opisan način prodal več kot deset slovenskih deklet v različne evropske države.

Veliko je tudi novačenja na spletnih klepetalnicah, ki omogočajo anonimnost. Postopek je podoben kot v prejšnjem primeru: navezava stika z žrtvijo, leporečenje, seveda lažna predstavitev, spoznavanje, morda celo flirt ter na koncu povabilo na srečanje. Lahko pa se tudi zgodi, da nekdo od trgovcev z ljudmi da celo neposredno ponudbo. Težava nastane, ko ta oseba zaradi ekonomske situacije ali drugih razlogov nima drugih možnosti in pristane na ponudbo, potem pa se pogoji dela spremenijo; plača je bistveno manjša od dogovorjene ali je sploh ni, pojavi se omejitev svobode gibanja in komunikacije z zunanjim svetom, nastanitev ni normalno bivališče, ampak klet, bunker, kontejner, ...